Francesco Guffante

Usoda ptujskega najdenčka

Med zelo znane hiše Ptuja spada vogalna hiša, nekoč znana kot Peko. Hiša je bila last ptujskega mestnega sodnika in veletrgovca Francesca Guffanteja. Že pred letom 1513 so se na Ptuj preseljevali italijanske družine grabenikov, opekarjev in trgovcev, Mosconi, Regalli, Moffeti, Caccia, in Guffante in drugi.

Konec 16. stoletja je z gradbeniki na Ptuj prišel tudi Franc(esco) Guffante, katerega življenjsko zgodbo je zapisal minoritski kronist , pater Ludvik Pečko. Francesco Guffante iz Lugana, (ki leži na jugu Švice, v italijansko govorečem delu današnjega kantona Ticino) je moral priti na Ptuj konec 15. stoletja. Delal je pri opekarjih ali pri zidarjih, ki so opravljali utrdbena dela in si tako zaslužil kak dinar za preživetja. Zavetje si je našel v neki opekarski delavnici v predmestju Kaniža, pri Ožbaltovi cerkvi. Zapuščenega z visoko vročino ga je nekega dne našel minoritski gvardijan Octavianus Lombardus, po rodu Italijan in ga rešil, mu plačal zdravljenje in ga pripeljal v minoritski samostan. Ko je mladi bolnik okreval je želel iz hvaležnosti ostati v samostanu. Toda gvardijan mu je namenil drugačno prihodnost. Pri znanem ptujskem bogatem veletrgovcu, ki je bil vdovec brez otrok je vprašal, če ga vzame v varstvo. Matija Stainer je dal na Mestnem trgu zgraditi pri gradbeniku Tomažu Rizingerju leta 1551 hišo. Stainerje bil znan po dobrodelnosti in je skrbel za reveže. Francesco Guffante je nanj naredil dober vtis in ga je vzel za svojega, ga izobrazil, izučil za trgovca in mu navsezadnje prepustil vse svoje premoženje s hišo in njeno trgovsko pravico. Vse svoje življenje pa je Guffante ostal hvaležen minoritom in je samostanu izkazoval veliko naklonjenost ter mu podaril več cerkvenih paramentov, ustanovil štifto in jim nasploh vedno pomagal.

Kot bogati trgovec se je hitro povzpel na družbeni lestvici med ptujsko mestno elito in je do svoje smrti leta 1679 opravljal pomembne mestne funkcije kot mestni svetnik, cerkovnik, šolski in gradbeni inšpektor in nenazadnje kot mestni sodnik: 1646-1647, 1654 – 1655, 1672. Potomce srečamo še vse do leta 1705, ko je v velikem požaru pogorela njihova družinska vogalna hiša.

Družina Guffante je imela svoj družinski grb, ki je ohranjen na vogalni hiši Murkova 2 in na nagrobniku Francesca Guffanteja na južni steni ptujske župnijske cerkve sv. Jurija.